Domov / BLEJSKO JEZERO

Blejsko jezero - gorenjski biser 

  

Blejsko jezero z nadmorsko višino 475 m je dolgo 2120 m, široko 1080 m, globoko 30,6 m, njegova površina pa znaša 147 ha.

 

Sprva je bila z vodo zapolnjena celotna ledeniška kotanja, ki je sicer tektonsko zasnovana, nato pa jo je poglobil blejski jezik Bohinjskega ledenika. Takrat je bila površina jezera dvakrat večja od današnje. Krčenje alpskih jezer je zakonitost, Blejsko se tako počasi krči zaradi zasipavanja in erozijskega razdiranja jezerske kotanje.

Privlačnost tipičnega alpskega jezera na obrobju Julijskih Alp še povečuje Blejski otok s cerkvico, prav tako po tudi Blejski grad na slikoviti visoki apniški skali, neposredno ob vzhodni jezerski obali.

 

Povprečna letna temperatura Blejskega jezera je 12 stopinj C, julijska temperatura pa se v povprečju povzpne na stopinj 21,5 C. Zato privlači številne kopalce, primerno pa je tudi za veslanje, vožnja z motornimi čolni pa je prepovedana.

 

Po dolgih letih onesnaževanja se je po sanaciji voda v jezeru le zbistrila, tako da je v njem sedaj 18 različnih vrst rib, pa tudi raki in školjke niso več redkost.

 

Vidljivost v jezeru je spremenljiva pa tudi življenja je glede na letni čas več ali manj. Samo dno jezera je kot vsa jezera muljasto, ob obali pa je kamenje.

Omenjene trditve z veseljem potrdijo blejski potapljači, ki jim je jezero najbližje in osnovni akvatorij.

Poleg rib je voda bogata tudi z vodnimi rastlinami, kot so npr. beli in rdeči lotos in več vrst alg in trsja. Obalni akvatorij jezera je pravi izziv podvodnim fotografom, saj se ribe pretežno zadržujejo v tem delu jezera. Simpatična vstopna točka je tudi regatni center, kjer je teren primeren za kakšen trening potop.

 

Treba je tako živeti, da bi lahko tudi jutri živeli (nemški pregovor)

ŽIVLJENJE JEZER; Čisti jezeri - ponos Bleda in Bohinja (Avorica: mag. Špela Remec Rekar) 

 

Tujerodne "zebraste školjke" v Blejskem jezeru - KER NAM NI VSEENO!

Leta 2010 smo potapljači DPD Bled prvič opazili primerke neznane vrste školjke v Blejskem jezeru.

 

Raziskave so potrdile, da gre za tujerodno školjko vrste Dreissena polymorpha, s slovenskim imenom »zebrasta školjka« ali »potujoča trikotničarka«, ki po svetu povzroča precej preglavic in škode.

 

V okviru društva vodimo zemljevid nahajališč, ozaveščamo širšo slovensko javnost, in organiziramo vseslovenske čistilne akcije.

 

Pripravili smo tudi kratka navodila za čiščenje potapljaške opreme po potapljanju v vodah, ki so že naseljene s "potujočo trikotničarko". Za preprečevanje nadaljnjega širjenja školjk lahko storimo največ, če upoštevamo navodila za čiščenje potapljaške opreme.

 

 

Maks z Bleda

 Avgusta letos (2014) so iz vode potegnili 2.45m soma, najverjetneje gre za blejsko legendo Maksa, ki je bil največja živeča sladkovodna riba v Sloveniji. " Nekateri čestitajo, potapljači pa žalujemo". (Marjan Lakota, predsednik DPD Bled.

 

Maks z Bleda

 

Iz blejskega jezera potegnili ogromnega soma

 

Je Maks še vedno v blejskem jezeru?

 

Geo, 11/06, str. 68-71 (631 KB)

   
   

 

 

DPD Bled 2011. Vse pravice pridržane. O avtorjih
DPD BLED