Pezdirk

Razpoznavne značilnosti

Pezdírk (tudi pezdírek) je majhna (5-6, do 9 cm) sladkovodna riba iz družine pravih krapovcev (Ciprinidae) z visokim, bočno stisnjenim telesom, pokritim z velikimi luskami in nepopolno pobočnico. Ima majhno glavo z majhnimi usti. Hrbet je pri odraslih primerkih sivozelene barve, boki so živih kovinskih barv, od vijolične, rožnate ali modrikaste. Po sredini bokov proti repni plavuti poteka modra proga. Plavuti so svetlejših odtenkov, med drstjo pa postanejo rdečkaste barve. Osnovna hrana pezdirka je plankton ter odmrli delci vodnega rastlinja, občasno se hrani tudi z raznimi maloščetinci. pezdirki se združujejo v jate.

Način razmnoževanja

Pezdirki spolno dozorijo v drugem ali tretjem letu starosti, drstijo pa se od aprila do maja v mirnih delih rek, kjer živi tudi sladkovodna školjka, potočni škržek, od katere je odvisno razmnoževanje te ribje vrste. Vanje namreč samica s pomočjo posebne cevke (ovipozitor) odloži od 40 do 100 iker. Samec v bližino školjke izbrizga semensko tekočino, ta pa skupaj z vodo posrka spermalne celice in oplodi ikre. Znotraj školjke prve tri do štiri tedne tudi živi ribji zarod pezdirkov.

Pojavljanje

Pezdirk se zadržuje med vodnim rastlinjem počasi tekočih voda. Naseljuje predele z zmernim in počasnim tokom. Vrsta je prisotna v nižinskih vodah donavskega povodja.