Potujoča trikotničarka

2010 smo potapljači DPD Bled prvič opazili nekaj primerkov nepoznane vrste školjke v Blejskem jezeru. 

Raziskave so potrdile, da gre za tujerodno školjko vrste Dreissena polymorpha, s slovenskim imenom »zebrasta školjka« ali »potujoča trikotničarka«, ki po svetu povzroča precej preglavic in škode.

Nov razmnoževalni cikel “potujoče trikotničarke” se prične, ko voda doseže 12 stopinj C (običajno aprila), zato smo potapljači že novembra 2012 pričeli odstranjevati trikotničarko iz jezera. Februarja 2013 pa smo v sodelovanju z mag. Špelo Remec Rekar (ARSO) in Občino Bled pričeli z natančnim popisom, lociranjem in sprotnim sistematičnim odstranjevanjem nahajališč teh školjk.

Pripravili smo zemljevid nahajališč, preizkušamo različna orodja za odstranjevanje školjke in ozaveščamo širšo slovensko javnost. V teku so priprave na vseslovensko 20. tradicionalno čistilno akcijo Blejskega jezera, v okviru katerega bomo odstranjevali tudi »potujoče trikotničarke«. Pripravili smo tudi kratka navodila za čiščenje potapljaške opreme po potapljanju v vodah, ki so že naseljene s “potujočo trikotničarko”. Za preprečevanje nadaljnjega širjenja školjk lahko storimo največ, če upoštevamo navodila za čiščenje potapljaške opreme.

Biologi bodo celo leto jemali vzorce, da bo prihodnje leto točno znano, kdaj, na kateri globini in pri kateri temperaturi bodo zaznane larve v vodi.

Navodila za ravnanje s potapljaško opremo po potapljanju v vodah, naseljenih s potujočo trikotničarko (Dreissena polymorpha)

Znana okužena območja v Sloveniji: porečje Drave in Blejsko jezero

Potapljaško opremo sestavljajo:

• neoprenske in suhe obleke
• kompenzatorji plovnosti
• škornji/čevlji
• jeklenke in zaščitne mreže
• regulatorji in merilci
• maske, dihalke, plavuti
• fotoaparati in podvodna video oprema
• razna dodatna oprema

Za preprečevanje nadaljnjega širjenja školjk storimo največ, če upoštevamo spodnja navodila za čiščenje potapljaške opreme.  

Postopki čiščenja opreme

1. Vso potapljaško opremo, ki se je uporabljala v vodah okuženih s trikotničarko, je potrebno po uporabi natančno pregledati. Pritrjene školjke se mehansko odstrani in uniči, da se prepreči njihov ponovni povratek v vodno okolje. Školjke, ki so se pravkar pritrdile so manjše od 1mm zato priporočamo krtačenje s primernimi ščetkami, oziroma spiranje z vodo pod tlakom.
2. Temperatura vode od 45°C do 50°C učinkovito uniči ličinke zebrastih školjk, zato je potapljaško opremo priporočljivo namočiti v vročo milnico in nato sprati pod pipo. Zaradi zaščite temperaturno občutljivih delov potapljaške opreme, naj temperatura vode ne preseže 50°C. Iz istega razloga odsvetujemo tudi uporabo kislih ali bazičnih raztopin, vključno s kisom. Kompenzatorje plovnosti se mora sprati tudi iz notranje strani s toplo tekočo vodo.Potrebna je pozornost, da se odtoki pri pranju opreme ne izlivajo v “neokužena” vodna okolja.
3. Vsa potapljaška oprema mora biti, pred uporabo v »neokuženih vodah«, po očiščenju popolnoma suha najmanj 24 ur, v primeru, da ne izvedemo pranja in dezinfekcije po zgoraj napisanem postopku pa najmanj 14 dni.
4. Pri potapljanju v »okuženem« vodnem okolju, kjer je temperatura nižja od 12°C zadošča postopek čiščenja, ki je opisan v točki 1.

Slanost mediteranskega morja je za preživetje ličink in školjk vrste Dreissena polymorpha previsoka, zato zgoraj opisani postopki čiščenja potapljaške opreme pred odhodom na morje niso potrebni.

Za DPD Bled pripravil: Rok Lesjak