Blejsko jezero z nadmorsko višino 475 m je dolgo 2120 m, široko 1080 m, globoko 30,6 m, njegova površina pa znaša 147 ha. Sprva je bila z vodo zapolnjena celotna ledeniška kotanja, ki je sicer tektonsko zasnovana, nato pa jo je poglobil blejski jezik Bohinjskega ledenika. Takrat je bila površina jezera dvakrat večja od današnje. Krčenje alpskih jezer je zakonitost, Blejsko se tako počasi krči zaradi zasipavanja in erozijskega razdiranja jezerske kotanje. Privlačnost tipičnega alpskega jezera na obrobju Julijskih Alp še povečuje Blejski otok s cerkvico, prav tako po tudi Blejski grad na slikoviti visoki apniški skali, neposredno ob vzhodni jezerski obali.

Povprečna letna temperatura Blejskega jezera je 12 stopinj C, julijska temperatura pa se v povprečju povzpne na stopinj 21,5 C. Zato privlači številne kopalce, primerno pa je tudi za veslanje, vožnja z motornimi čolni pa je prepovedana. Po dolgih letih onesnaževanja se je po sanaciji voda v jezeru le zbistrila, tako da je v njem sedaj 18 različnih vrst rib, pa tudi raki in školjke niso več redkost. Vidljivost v jezeru je spremenljiva pa tudi življenja je glede na letni čas več ali manj. Samo dno jezera je kot vsa jezera muljasto, ob obali pa je kamenje.

Omenjene trditve z veseljem potrdijo blejski potapljači, ki jim je jezero najbližje in osnovni akvatorij. Poleg rib je voda bogata tudi z vodnimi rastlinami, kot so npr. beli in rdeči lotos in več vrst alg in trsja. Obalni akvatorij jezera je pravi izziv podvodnim fotografom, saj se ribe pretežno zadržujejo v tem delu jezera. Simpatična vstopna točka je tudi regatni center, kjer je teren primeren za kakšen trening potop.

Tujerodne “zebraste školjke” v Blejskem jezeru – KER NAM NI VSEENO!

Leta 2010 smo potapljači DPD Bled prvič opazili primerke neznane vrste školjke v Blejskem jezeru.

Raziskave so potrdile, da gre za tujerodno školjko vrste Dreissena polymorpha, s slovenskim imenom »zebrasta školjka« ali »potujoča trikotničarka«, ki po svetu povzroča precej preglavic in škode.

V okviru društva vodimo zemljevid nahajališč, ozaveščamo široko slovensko javnost, in organiziramo vseslovenske čistilne akcije.

Pripravili smo tudi kratka navodila za čiščenje potapljaške opreme po potapljanju v vodah, ki so že naseljene s “potujočo trikotničarko”. Za preprečevanje nadaljnjega širjenja školjk lahko storimo največ, če upoštevamo navodila za čiščenje potapljaške opreme.

Maks iz Bleda

Avgusta letos (2014) so iz vode potegnili 2.45m soma, najverjetneje gre za blejsko legendo Maksa, ki je bil največja živeča sladkovodna riba v Sloveniji. ” Nekateri čestitajo, potapljači pa žalujemo”. (Marjan Lakota, predsednik DPD Bled.

Bajka o nastanku Blejskega jezera 

Tamkaj, kjer danes leži Blejsko jezero, v davnih dneh ni bilo vode, ampak cvetoča, travnata dolina, sredi katere je stal hribček z velikansko skalo na vrhu. V mesečnih nočeh so ob tej skali gorske vile plesale svoje vilinske plese. V zeleni dolini in na strmini hribčka pa so pastirji pasli svoje ovce. Ker so ovce popasle tudi ravnico okoli skale vrhu hribčka, so vile prosile pastirje, naj ogradijo prostor okoli skale, da njihovo plesišče ne bo brez mehke trave.

Pastirji niso poslušali te prošnje gorskih vil in so še naprej dovolili svojim ovcam, da so mulile travo v okolici vilinske skale. “Če ne boste skale na vrhu našega hriba ogradili vi, jo bomo ogradile me same!” so jezno zagrozile vile. Tudi tem grožnjam so se pastirji smejali, in kmalu okrog vilinske skale ni bilo več trave, le gola trda zemlja. Najmlajša in najlepša vila si je za to med plesom na trdi zemlji zlomila nogo. Jezne vile so tedaj iz gore priklicale studence in potoke, ki so pridrveli v dolino in zalili zeleno dolino. Samo hribček s skalo je kot otok ostal sredi jezera. Na njem so poslej vile lahko nemoteno plesale v svetlih mesečnih nočeh.

Lepe, bele, gorske vile so že davno odšle iz naših krajev, a ostalo nam je lepo vilinsko jezero z otočkom pod belimi gorami. To je danes naše Blejsko jezero.