Domov / SEKCIJE / Izobraževanje

Izobraževanje

Vodja sekcije: Ivan Megloba,  tel. 041 793 271

 

Potapljanje, magična beseda, ki na nas deluje skrivnostno privlačno. Kadar zremo v prostrano globino morja ali bližnjega jezerca, se nam vedno poraja vprašanje, kaj neki je v tej skrivnostni modrini. So to ribe, potopljene ladje, naftna nahajališča ali raznobarvno rastlinje, ki nam pričara čudovito paleto barv? In kaj je lepšega kot raziskovanje morskega dna v spremstvu vsemogočih rib in vegetacije, ki nas pri tem spremlja?

 

 

 

Pri tem se moramo zavedati, da se znajdemo v za človeka tujem okolju, kjer delujejo na telo zakoni hidrostatičnega tlaka, prav tako pa je to prostor, v katerem ni zraka v takšni obliki, ki bi omogočala preživetje potapljača. Zaradi nez­nanega področja so že davno tega ljudje, narodi in države pričeli vlagati veliko časa in sredstev v raziskovanje pod­vodnega sveta. Tako so si tisti, ki so uspeli prodreti globlje, pridobili določeno vojaško ali gospodarsko prednost pred ostalimi, da o znanstvenem in raziskovalnem delu na področju potapljanja ne govorim. Vsa ta znanja in raziskave so se kaj hitro prenesle v civilno sfero kjer se že srečamo s športnim potapljanjem.

 

Več o sekciji Izobraževanje

A tako kot pri drugih športih je tudi pri potapljanju na prvem mestu varnost, ki ji je potrebno posvetiti največ pozornos­ti. S čim boljšim potapljaškim znanjem, dobro opremo ter dobro psihofizično kondicijo lahko veliko doprinesemo k varnemu potapljanju. Zato geslo "Čim več znanja za varno potapljanje" poskušamo vnesti v vsakdanje življenje naših članov. Tako se je v našem klubu na to temo daljnega leta 1975 pričelo šolanje prvih potapljačev začetnikov pod vod­stvom Jožeta Konca, Janeza Trelca in Valentina Beguša. Ta 29-letna tradicija se nadaljuje in iz leta v leto je vedno več potapljaških navdušencev, ki se željni znanja udeležujejo naših tečajev. Šolanje že od vsega začetka poteka po stan­dardih mednarodne potapljaške zveze C.M.A.S., ki je bila ustanovljena leta 1959 v Monaku pod vodstvom Jacquesa Yvesa Cousteauja. Danes ta zveza povezuje prek sto nacionalnih potapljaških zvez za rekreativno potapljanje po celem svetu.

 

Do leta 1990 je bilo izobraževanje mlajših in starejših kategorij potapljačev v pristojnosti klubov. Izobraževanje samostojnih potapljačev je bila domena Slovenske potapljaške zveze, inštruktorjev pa je bilo v pristojnosti Jugoslovanske potapljaške zveze. Odkar živimo v samostojni Sloveniji, so izobraževanje mlajših, starejših in samosto­jnih potapljačev (P1, P2, P3 in P4)  prevzela potapljaška društva, inštruktorje pa usposablja Slovenska potapljaška zveza.

 

Želja po pridobitvi novih znanj je botrovala odločitvi, da smo, Marjan Lakota, Jože Konc, Cene Švab, Janez Trelc in moja malenkost leta 1978 odločili opravili tečaj za samostojne potapljače, s tem pa v klub prinesti svežega znanja in motivacije za nadaljnje delo. Zveza je iz leta v leto dvigovala merila na področju izobraževanja ter vzgoje potapljačev in delovanja potapljaških šol. Leta 1985 mi je bilo zaupana izvedba tečajev in njihovo vodenje, kar se mi je kljub temu, da je bil tečaj že dobro vpeljan in organiziran, zdela zahtevna zadolžitev. Tako sem se v letu 1986 udeležil štiri­najstdnevnega tečaja za izobraževanje inštruktorjev pri dr. Goševiču na Inštitutu za pomorsko medicino vojne mornarice v Splitu. Na inštitutu so že leta 1986 imeli kaj pokazati, mi pa veliko videti. Oprema je bila vrhunska (od barokomore do ladje "Spasilac", laboratorijev, potapljaškega zvona, žepne podmornice za reševanje iz večjih pod­mornic), skratka oprema, o kakršni še danes mi lahko le sanjamo.

 

Naši potapljaški tečaji so bili tako v preteklosti kot danes razdeljeni v tri segmente.Teorija potapljanja je potekala na Delavski univerzi v Radovljici, ki nam je nesebično odstopila svoje prostore. Ta del je zajemal osnove potapljanja in je s praktičnim delom, ki smo ga izvajali v bazenih v Radovljici in Kranju tvoril, osnove varnega potapljanja. Tečajniki so se seznanili z uporabo potapljaške opreme in s prvimi koraki varnega potapljanja.

 

Zaključni del je bil izveden na morju v obliki tridnevnega urjenja in z obveznimi izpiti v vodah Jadranskega morja. Do leta 1990 smo raziskovali morje okoli Stare Savudrije, bivali pa v hišicah Ministrstva za notranje zadeve Slovenije. V morje smo se spuščali s pomola v Stari Savudriji, ki je bil, večkrat kot ne, poln kopalcev. Problem je bil hitro rešen, prostor za nas pa narejen, ko smo zagnali naš kompresor z dizel motorjem. Po osamosvojitvi se je ta del tečaja pre­selil v Fieso, v dom Breženka, center šolskih in obšolskih dejavnosti. Morsko dno v zalivu Fiese je oblikovano tako, da je naravnost idealno za prvi stik potapljača s podvodnim svetom. Sprva se teren spusti do globine 5-6 m, nakar strmo pade do 10 m. Ljudje so nekoč, da bi zaščitili obalo pred valovi, zgradili umetno steno iz velikih kamnitih blokov, med katerimi se skrivajo vsemogoči morski prebivalci, ki so zvedavo opazovali naše početje. In prav tu se od leta 1991 rojevajo novi blejski potapljači.

 

Močna kadrovska okrepitev komisije za izobraževanje v našem klubu se je začela v devetdesetih letih. Najprej smo leta 1988 v naše vrste dobili Lojzeta Novaka, ki je pokril področje fiziologije potapljanja, v letih od 1989 do 2001 pa je skrbel za zdravniške preglede naših tečajnikov, ki so bili po predpisih obvezni. Leta 1996 je izpit za inštruktorja naredil Mirko Meglič, leto kasneje sta se mu pridružila Janez Andrejc in Ivan Megloba, leta 2002 pa še Vlado Jakovac.

Kadrovska okrepitev je bila dobrodošla, ker je zanimanja za potapljanje v Sloveniji iz leta v leto več, tako da dela ne zmanjka. Sama sekcija oziroma komisija za izobraževanje je sestavljena iz inštruktorjev potapljanja in strokovnjakov na posameznih področjih. Vsakega novopečenega inštruktorja takoj povabimo v naše vrste in ga vključimo v delo šole. Naši tečaji niso komercialno naravnani, saj kandidati, ki se šolajo, ponavadi postanejo člani našega društva. Za izvedbo tečajev predvidimo dovolj časa, ker smatramo, da mora kandidatu znanje o potapljaških veščinah "zlesti pod kožo". Glede na to z vso odgovornostjo trdim, da iz naše šole prihajajo potapljači z visokim nivojem znanja. Pri logistični izvedbi tečajev so nam in nam še vedno pomagajo tudi ostali člani kluba, kjer gre posebej omeniti gospodarje opreme: Iztoka Burjo, Tomaža Čufarja, Jožeta Kralja, Blaža Pangerca in Francija Šmita. Vsem se lepo zahvaljujemo in se hkrati priporočamo za nadaljnje sodelovanje.

 

Trenutno sekcijo za izobraževanje sestavljajo naslednji člani:

  • Brane Krivic - Bobi, CMAS M3 inštruktor,
  • Janez Andrejc, CMAS M2 inštruktor,
  • Mirko Meglič, CMAS M1 inštruktor,
  • Ivan Megloba, CMAS M1 inštruktor,
  • Vlado Jakovac, CMAS M1 inštruktor
DPD Bled 2011. Vse pravice pridržane. O avtorjih
DPD BLED