Ščuka

Ščuka je v Blejskem jezeru precej pogosta obiskovalka.

Razpoznavne značilnosti

Vse vrste imajo nizko, nekoliko podaljšano (30-120 do 150 cm) nizko telo, pokrito z luskami zelenkasto rjave barve z različnimi vzorci. Za ščuke je značilna glava z velikimi usti, podobnimi račjemu kljunu. V ustih imajo veliko ostrih zob, ki so posejani tudi po ustnem nebu. Ščuke so plenilke, ki se hranijo večinoma z ribami, pa tudi z žabami in manjšimi sesalci, ki zaidejo v vodo.

Način razmnoževanja

Ščuke se drstijo zgodaj spomladi (med februarjem in majem glede na vodno temperaturo) v plitvinah. Samica odloži veliko množino lepljivih iker (tudi 50.000 na 1 kg lastne teže) na vodno rastlinje. Ikre so do izlege ličink pritrjene na rastline.

Pojavljanje

Ščuka živi v stoječih vodnih telesih in počasi tekočih vodah, vrsta je pogosto vložena v ribnike in jezera. Živi skoraj v vsej Evropi, razen južne Španije in južne Italije. Pri nas je najbolj pogosta v Donavskem in Jadranskem porečju. Ljubi predvsem stoječo in počasi tekoče vode ter lahko seže tudi v postrvji pas, ker dobro prenaša mrzlo vodo. Najraje se zadržuje med vodnimi rastlinami, kjer preži na plen in se za njim bliskovito požene. V Sloveniji naseljuje skoraj vse vode, ki ji ustrezajo razen soškega porečja, Rižane, Reke in Bohinjskega jezera.