Lokvanj

V Blejskem jezeru je eden od najlepših fotografskih motivov pravi beli lokvanj.  

Razpoznavne značilnosti

Beli lokvanj je 0,5-3 m visoka hidrofitna rastlina. V blatno dno se pritrdi z močno palzečo se koreniko, ki je dobro zasidrana, večkrat deljena. Iz nje poganjajo dolgopecljati listi okrogle oblike do 30 cm in veliki beli cvetovi, ki merijo v premeru do 15 cm. Zeleni čašni listi prehajajo v številne bele venčne liste, ki so lokvanjev glavni »okras«. Na površini razvije velike liste z mrežasto razporejenimi žilami. Listi plavajo na vodi in imajo samo na zgornji strani listne reže. Ostali del rastline je povsem potopljen v vodi. Ker imajo zelo slabo razvit koreninski sistem, vodo in hrano, ki jo potrebujejo za svojo rast, črpajo s celim telesom. Dolge korenine in tanki listi jim omogočajo večjo površino za črpanje mineralnih raztopin in kisika.

Beli lokvanj cveti od junija do septembra. Cvet belega lokvanja prijetno diši, navadno živi 3 do 5 dni in je odprt le določen del dneva, predvsem ko nanj posije sonce.

Način razmnoževanja

Beli lokvanj je samorodna vodna rastlina. V sredini dvospolnega cveta so številni rumeni prašniki in pestič z nadraslo plodnico, ki dozori v zelen plod s številnimi semeni.

Pojavljanje

Evropska vrsta je beli lokvanj (N. alba). V vodnih telesih Evrope pa je moč najti tudi druge vrste in vzgojene varietete le-teh. Beli lokvanj v Sloveniji vrsta v upadanju, ranljiva vrsta, katere pojavljanje upada še posebej vzdolž velikih rek, npr. Drave in Mure. Ogrožajo ga tudi tujerodne rastlinojede ribe.