Krap

Razpoznavne značilnosti

Povprečna dolžina odraslega krapa je 25 do 50 cm, teža pa 1 do 3 kilograme. Telo je močno sploščeno, z veliko glavo in topim gobcem. Na zgornji ustnici predstojne ustne reže je četvero tipalk: dve krajši in ob straneh dve daljši. Oči so sorazmerno majhne. Značilna je dolga hrbtna plavut, ki je še precej daljša kot pri koreslju. Barva telesa je lahko dokaj različna. Hrbet je največkrat modro do temno zelen ali zeleno rjav, boki modro zeleni do zlato rumeni, trebuh pa umazano bel. Plavuti so večinoma sivo zelene z modrikastim odsevom, spodnje in repna tudi rdečkaste. Prve tri plavutnice hrbtne plavuti so trde, tretja je najdaljša in nazobčana. Krap se hrani pretežno s talno hrano, kar je značilno za vse ribe s tipalkami, njegov zarod pa večinoma s planktonom. Doseže lahko starost tudi do 80 let.

S križanjem in selekcijo so dobili več ras, ki se razlikujejo od »divjega« v naravi živečega (rečnega) krapa: veleluskinar ima predvsem ob pobočnici vrsto velikih lusk; zrcalar je temnejši, praviloma olivno zelen in ima (redke) luske predvsem po hrbtu, trebuhu in na korenu repne plavuti; usnjar, ki je tudi temen, vendar rjavkaste barve, je popolnoma brez lusk. V ribnikih so razen tega še »luskinarji«, enaki tistim, ki žive v naravi.

Način razmnoževanja

Drsti se maja in junija, v plitvi vodi pri temperaturi 18-21° C. Samica odloži veliko število lepljivih iker na vodno rastlinje. Zarod se izvali že približno po enem tednu.

Pojavljanje

Domovina krapa je vzhodna Azija, razširjen je po vsej Evropi, razen skrajnega severa. Krap je domorodna vrsta donavskega povodja, vodotoke naseljujejo večinoma gojene vrste. Ljubi toplejše, počasi tekoče in stoječe vode, bogate z drobnim vodnim živalstvom.