Domov / BLEJSKO JEZERO / Navadni ostriž

Navadni ostriž (Perca fluviatilis)

E: European perch / D: Der Flussbarsch / I: Persico reale

 

Ostriž v Blejskem jezeru

 

Avtor: Toni Štiherle
S soncem obsijan ostriž
Avtor: Rok Lesjak
Jata ostrižev
Avtor: Franc Goltez
Ostriž

Razpoznavne značilnosti

Ostriž ima 15-35 do 50 cm vretenasto, sorazmerno visoko in sploščeno telo. Ustna reža seže do oči in je nekoliko poševna. V ustni votlini so številni drobni zobje. Kot pri vseh zastopnikih družine ostriževcev, se škržna poklopca končujeta v ostrem kotu in imata koščeno bodico. Luske so močno priraščene in nazobčane. Hrbtna plavut je dvojna, plavutnice ne prvi so trnaste, na drugi pa, razen prve do tretje, mehke. Hrbet je temno zelen do temno rjav, boki svetlejši v enakem tonu, trebuh pa umazano bel. Od hrbta navzdol se razteza 6 do 9 navpičnih temnih pasov, praviloma v barvi hrbta. Na koncu prve hrbtne plavuti je črno modra pega. Hrbtni, prsni in repna plavut so umazano sive z rumenkastim odsevom, trebušni in podrepna pa rdečkasti. Je izrazit ribojed; napade tudi sorazmerno velik plen in ne izbira med ribjimi vrstami.

 

Način razmnoževanja

Ostriž se drsti od srede marca do junija, večinoma v aprilu in maju. Samica odlaga lepljive ikre, nanizane v dolgih trakovih, na vodne rastline, potopljene veja ali kamenje, šele nato sledi oploditev (en ali več samcev).

 

Pojavljanje

Številne evropske stoječe in počasi tekoče vode, seže globoko v Azijo. Ni ga v Španiji, na Apeninskem polotoku, v Dalmaciji, Grčiji in na visokem severu. Je družna riba, predvsem stoječih voda (jezera, akumulacije, mrtvice).

 

Viri:

http://www.rdcerknica.si/ribe_ostriz.shtml

P. Veenvliet, J. Kus Veenvliet: Ribe slovenskih celinskih voda. Zavod Symbiosis, Grahovo, 2006.

M. Povž, B. Sket: Naše sladkovodne ribe. Mladinska knjiga, Ljubljana. 1990.

DPD Bled 2011. Vse pravice pridržane. O avtorjih
DPD BLED